KJER RURARNO PREHAJA V URBANO
|
V stičišču pomurskih poti, na obrežju reke Ledave, se je razvilo mesto Murska Sobota. Zaradi svojih upravnih in sodnih funkcij, številnih
podjetij, bančnih in trgovskih centrov ter šolskih, zdravstvenih in kulturnih ustanov je to mesto, z danes več kot 20.000 prebivalci,
postalo središče pomurske regije.
|
|
Kot mesto je Murska Sobota prvič omenjeno v 14. stoletju, a je svojo urbano podobo začelo dobivati v 2. polovici 19. stoletja,
ko je bilo ustanovljeno prvo večje trgovsko podjetje, hranilnica, tiskarna in bolnišnica. V upravno, kulturno in izobraževalno
središče se je Sobota, kakor jo imenujejo domačini, dokončno razvila v začetku 20. stoletja.
|
|
Bogastvo kulturne tradicije in raznolikost sodobne umetniške ustvarjalnosti spoznamo v številnih kulturnih ustanovah ter v bogatem
programu kulturnih prireditev, ki so pogosto postavljene v »soboški grad«, renesančni dvorec iz 2. polovice 16. stoletja, sredi obsežnega
mestnega parka.
|
|
|
Za kulturno in umetniško podobo so posebej pomembni Pokrajinski muzej, Galerija, Pokrajinska in študijska knjižnica in Zveza kulturnih
društev. Bogato kulturno življenje mesta dopolnjuje razgibano versko življenje, saj v mestu in njegovi okolici v strpnosti sobivajo
številne verske skupnosti, in sicer katoličani, evangeličani, binkoštniki, baptisti, adventisti in Jehovove priče. Vsi ti imajo svoje
cerkvene prostore. Utrip mesta z raznovrstno kulinariko pomembno oblikujejo znani gostinski lokali, »piko na i« pa mu postavljajo
tradicionalni kramarski sejmi.
|
