Dan Skupine Triglav 2008
Diši po prekmurju
BREZ PRIMERE IDILIČNO IN DRUGAČNO
Štorklje – zvesti povratniki »Kjer Mure valovi bregove lastne izpodjedajo, šumeči krogi vrtijo moje telo…« (V.Kreslin)

Iz Dunaja 300 km na jug. Iz Budimpešte 250 km na zahod. Iz Zagreba 140 km na sever. Iz Ljubljane 180 km na vzhod. In na križišču, v središču srednje Evrope, Pomurje, pokrajina s široko odprtimi okni in vrati, z bregovi Mure razdeljena na Prekmurje in Prlekijo.
Pomurje predstavlja severovzhodni prehod iz osrednje Slovenije v Panonsko morje, ki ji meje na njenem začetku postavljajo široki bregovi reke Drave in na njenem koncu očem zamegljeno obzorje širne panonske ravnice. Uradno je regija zamejena s tremi državami - Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. V njej živi čez 90.000 ljudi, na katerih je preteklo križanje mnogih poti, pustilo vidne sledi, ki se izražajo v odprtosti, ustvarjalnosti, radovednosti in prijaznosti. Lastnosti se stekajo v že kar pregovorno gostoljubnost, merjeno s stiskom prijateljske misli, pospremljenim z barvo smeha in nepogrešljivo panonsko besedo, izraženo v prekmurskem ali prleškem narečju. Zaznamovanost z reko Muro
Idiličnost in drugačnost odseva tudi skozi ljudi Prva izmed obeh pomurskih regij, Prlekija, je pokrajina med rekama Dravo in Muro, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Osrčje in metropola regije, Ljutomer, skupaj z Jeruzalemom in Gornjo Radgono, daje tej pokrajini urbani navdih, vinske kleti Ljutomersko-Ormoških in Radgonsko-Kapelskih goric, sloveče po skrivnostni predelavi odličnih vin in penin, pa v kombinaciji s pristno prleško kulinariko, posebno vrednoto.
Prekmurje, idilično in drugačno, nudi neokrnjeno naravo in mir, ravninski svet za kolesarjenje in številne naravne ter kulturne znamenitosti. Pokriva ozemlje severno od reke Mure, ki ga delimo na gričevnati svet imenovan Goričko in na ravninska dela Ravensko in Dolinsko, kjer se je v preteklosti nahajalo Panonsko morje. Na bregovih gorice, na ravnini polje pšenice
»Dolga je cesta iz vasi do mesta…« (V. Kreslin) Posledica tega je rodovitna prst, ki je pripomogla k razvoju kmetijstva in termalna voda, ki je danes vir termalno-zdravilnega turizma. Ravninski svet dopolnjujejo vinorodni okoliši, ki ga bogatijo kmečki turizmi in vinotoči, ki ponujajo prekmurske dobrote, kot so domača prekmurska šunka, bograč in gibanica. Kjer se ravnice ne stekajo v polja ali gorice, tam prehajajo zaselki v vasi, vasi pa v mesta - v prestolnico pokrajine Mursko Soboto, na skrajnem vzhodnem robu dopolnjeno z Lendavo.
Ni pokrajine brez ljudi. Prekmurci so odprti in tolerantni – ob Slovencih živijo tu že od nekdaj Madžari in Romi. Spomin na bogato preteklost, zaznamovano s križanjem različnih kultur, ohranja templjarska zapuščina pri Gradu na Goričkem, nekdanji Szaparijev grad s pokrajinskim muzejem v Murski Soboti, srednjeveške freske Janeza Akvile v romanski cerkvi v Turnišču, edinstvena romanska rotunda v Selu na Goričkem, baročni grad z muzejem v Lendavi in ena najlepših cerkva arhitekta Jožeta Plečnika v Bogojini. Za sleherni dan v letu svoja soba v Gradu na Goričkem
Plečnikova Bela golobica Prekmurje ob edinstveni pokrajini, pisanih običajih, bogati kulinariki, iskrenih in odprtih ljudeh ostaja, brez primere, idilično in drugačno.